fbpx | DNA testi za vaše ljubljenčke
Skip to main content

Potrebujete komplet za odvzem vzorca?

Naročite tukaj

Veterinarji

Strokovne razlage in podrobnosti glede alergijskih in endokrinoloških testov.

Ponudba za vas
small tile image

Lastniki živali

Nudimo vam:

  • Izvedbo genetskih testov po najvišjih laboratorijskih standardih.
  • Odzivno in strokovno podporo pri izbiri testov in interpretaciji rezultatov.

 

Testirajte ljubljenčka

DNK profil

Pogoji za pridobitev KZS članskih ugodnosti:

  • Dokazilo o članstvu v KZS
  • Naročilo oddano na potrjenem obrazcu
  • Vzorec krvi
Prenesi obrazec

Enostavno naročilo genetskih testov

Ugotavljanje dedne predispozicije za razvoj specifičnih bolezni, lastnosti in odzivov na terapijo.

first alt
Vzorec
Za izvedbo genetskega testa potrebujemo vzorec krvi ali bris ustne sluznice.
Analiza
Večina genetskih testov je zaključenih v treh do petih delovnih dneh.
Rezultati
O rezultatih vas obvestimo po e-pošti in izvide pošljemo po pošti.
DNA profil: molekularni prstni odtis mojega psa
28.10.2020
  DNA profil je unikaten molekularni prstni odtis, ki se tekom življenja ne spreminja in nam omogoča nedvoumno identifikacijo živali ne glede na njeno starost. Izdelava DNA profila pomeni analizo specifičnih področij DNA (označevalcev) za katere so značilne spremembe v dolžini. Zaradi razlik v dolžini se pri vsakem posamezniku pojavljajo različna stanja, oziroma aleli. Z analizo zadostnega števila označevalcev, izdelamo DNA profil, ki je specifičen za vsakega psa.     DNA profil se lahko uporablja v različnih primerih:   1. Določanje starševstva: Analiza starševstva se izvede s primerjavo DNA profilov samice, potencialnega samca in mladiča. Pri določitvi starševstva gre za statistične metode primerjave DNA profilov. Zaradi narave metode je za zanesljivo analizo starševstva potrebno analizirati DNA profile obeh staršev in mladiča. V primeru, da je za analizo na voljo vzorec le enega od staršev, je tega starša mogoče kot starša izključiti potrditi pa ga ni mogoče.   2. Izguba ali kraja psa: Če poznate DNA profil svojega psa lahko dokažete njegovo identiteto v primeru kraje ali izgube.   3. Identifikacija tekom celotnega življenja: V primeru, da mikročip preneha delovati in ga ni mogoče več zaznati, z DNA profilom lahko dokažete identiteto živali.   4. Potrditev, da je žival prosta določene genetske bolezni po starših: Za posamezne pasme so značilne specifične genetske bolezni. V primeru, da sta oba starša testirana za določeno bolezen in sta bolezni prosta, lahko z DNA profilom mladičev in staršev dokažemo, da so vsi mladiči bolezni prosti. Priporoča se, da se za vse potomce za katere se trdi, da so prosti bolezni po starših, to tudi dokaže z DNA profilom.   5. Inseminacije: Običajno se DNA profil določi pri psih, ki se uporabljajo za shranjevanje semena in inseminacijo. S pomočjo DNA profila se izvede identifikacija semena in potrdi očetovstvo.   Glede na izbiro označevalcev pri psih ločimo več pristopov izdelave DNA profilov. Najbolj razširjen je pristop z označevalci, ki jih priporoča ISAG (International Society of Animal Genetics). Večina laboratorijev po svetu, pri psih izdeluje DNA profile po priporočilih ISAG. Standardizacija izdelave DNA profila je s stališča vzreditelja prednost, saj sta DNA profila dveh psov, ki sta bila narejena v različnih laboratorijih po isti metodi, povsem primerljiva. Če imata psa izdelana DNA profila po različnih metodah je potrebno pri enem psu DNA profil analizirati ponovno.   DNA profil predstavlja sodobno molekularno orodje s pomočjo katerega lahko objektivno rešimo marsikatero zagato v zvezi z identifikacijo živali.
Preberi več
Blog
Barve kožuha pri psih
01.10.2020
Skozi zgodovino so se z naravno in umetno selekcijo pri psih izoblikovale številne barve kožuha. Z naravno selekcijo so se izoblikovale zaščitne barve, ki so omogočale zlitje z okoljem in tako omogočale boljše preživetje. Ko pa je v selekcijo posegel človek, so se izoblikovale številne nove barvne različice.   Z nastankom različnih pasem so bili tudi določeni standardi za barvo kožuha za določeno pasmo. S selektivnim parjenjem so bile nezaželene barve kožuha izkoreninjene iz posameznih pasem, pri določenih pasmah pa imajo zaradi intenzivne selekcije vsi psi isti barvni vzorec. Večina pasem ima omejen nabor barvnih vzorcev. En razlog je ta, da so zaradi selekcije nekateri vpleteni geni postali fiksni. Drugi razlog pa je ta, da so številni barvni vzorci recesivni in sta potrebni dve kopiji recesivnih alelov, da pride do izražanja te barve. Pasme se med seboj razlikujejo v genih s fiksnimi aleli in takimi, ki niso fiksni, zato vzreditelji, ki želijo testirati barvne lokuse, ne potrebujejo testirati vseh.     Pri nekaterih pasmah psov so določene barvne različice bolj ali manj zaželene, nekatere pa se še vedno smatrajo kot neustrezne. Človek s selektivnim parjenjem lahko vpliva na nastanek željene barve kožuha. Pri tem je seveda zelo pomembno poznavanje mehanizma in genetskega ozadja za te lastnosti.   Barva kožuha pri psih izvira iz specifičnih kožnih celic imenovanih melanociti, ki proizvajajo pigment melanin, odgovoren za barvo kože, dlak in oči. Obstajata le dva osnovna pigmenta, ki določata barvo psov: to sta črni eumelanin in rumeno-rdeč feomelanin. Izmed vseh lokusov vpletenih pri uravnavanju nastanka teh dveh pigmentov v melanocitih imajo ključno vlogo lokusi E, A ter K, saj določajo ali bo v melanocitih prišlo do tvorbe feomalanina ali eumelanina. Lokus E določa ali bo imel pes melanistično masko in ali bo imel preostali del kožuha izključno rumeno-rdeč (feomelan) ali izključno črn (eumelanin). Lokus A je odgovoren za različne  vzorce kožuha, saj uravnava sproščanje pigmenta v dlako in je vpleten tudi v preklapljanje med produkcijo obeh pigmentov, kar ima za rezultat npr. progasto dlako (barva aguti, ki jo vidimo pri volkovih). Lokus K pa določa ali bo pes izražal barve določene z lokusom A, poleg tega je tudi odgovoren za progast (angl. brindle) vzorec.   Poleg teh pa je še kar nekaj drugih lokusov, ki vplivajo na količino nastalega pigmenta in to vpliva na odtenek in porazdelitev barve po telesu. Npr. Lokus B je odgovoren za spremembo črnega eumelanina v rjavega, ne vpliva pa na feomelanin. Lokus D je lahko odgovoren za nastanek posvetljene oziroma redčene barve (angl. dilute) pasjih kožuhov. Lokusi za barvo celicam določajo kateri pigment naj proizvajajo (eumelanin/feomelanin) in v kakšni meri, oz. pigmenta sploh ne proizvajajo (bela barva), npr. lokus S.   Poznanih je več lokusov, ki so odgovorni za barvne vzorce kožuha pri psih. Različne kombinacije alelov genov na teh lokusih in ostalih lokusih za barvo pa določajo točno določeno barvo kožuha. Z DNA testi identificiramo specifične variante alelov lokusov, ki določajo barvo kožuha. Namen je identificirati ali ima pes skrite barve (recesivna barva), ki jih ne izraža (niso vidne na kožuhu). Za vzreditelje je zato poznavanje genetskega zapisa odgovornega za barvo dlake zelo pomembno, saj se na osnovi le tega lahko odločajo za izbor ustreznega paritvenega para in tako vzrejajo potomce s pričakovano oz. željeno barvo.
Preberi več