fbpx | DNA testi za vaše ljubljenčke

Potrebujete komplet za odvzem vzorca?

Naročite tukaj

Veterinarji

Strokovne razlage in podrobnosti glede alergijskih in endokrinoloških testov.

Ponudba za vas
small tile image

Lastniki živali

Nudimo vam:

  • Izvedbo genetskih testov po najvišjih laboratorijskih standardih.
  • Odzivno in strokovno podporo pri izbiri testov in interpretaciji rezultatov.

 

Testirajte ljubljenčka

DNK profil

Pogoji za pridobitev KZS članskih ugodnosti:

  • Dokazilo o članstvu v KZS
  • Naročilo oddano na potrjenem obrazcu
  • Vzorec krvi
Prenesi obrazec

Enostavno naročilo genetskih testov

Ugotavljanje dedne predispozicije za razvoj specifičnih bolezni, lastnosti in odzivov na terapijo.

first alt
Vzorec
Za izvedbo genetskega testa potrebujemo vzorec krvi ali bris ustne sluznice.
Analiza
Večina genetskih testov je zaključenih v treh do petih delovnih dneh.
Rezultati
O rezultatih vas obvestimo po e-pošti in izvide pošljemo po pošti.
+ več o genetskih testih
Oddajte spletno naročilo Natisnite obrazec za naročilo
Shranjevanje in ponovna uporaba DNA vzorcev vašega psa
25.02.2021
V prejšnjih člankih smo opisali celotno pot vzorca od odvzema do rezultatov in njihovo interpretacijo. Ker po končani analizi, ob kvalitetno odvzetemu vzorcu, ostane še veliko izolirane DNA, to lahko shranimo za morebitno ponovno uporabo.   Molekula DNA je ob ugodnih pogojih stabilna zelo dolgo časa. Hiter napredek na področju DNA tehnologij, omogoča pridobivanje informacij iz arheoloških in paleontoloških ostankov. Tako lahko proučujemo genetske povezave med izumrlimi organizmi in njihovimi sodobnimi sorodniki. Znanstveniki lahko uporabijo molekulo DNA organizmov, ki so živeli že pred pojavom neandertalca. Obstajajo pa tudi študije na vzorcih psov izpred več kot 10.000 let.     Na obstojnost DNA izolirane v laboratoriju vplivajo različni faktorji od temperature shranjevanja, čistosti oz. kvalitete vzorca iz katerega smo izolirali DNA, protokola, ki smo ga uporabili za izolacijo, zaporedja DNA ter izpostavljenosti svetlobi oz. UV sevanju.   DNA se za krajše obdobje hrani v hladilniku pri +4 °C, vendar je v primeru dobre kvalitete v takih pogojih obstojna tudi več let. Kljub dobri obstojnosti DNA pri +4 °C pa jo je za večletno hranjenje bolje shraniti pri −20 °C ali −80 °C.  Občutljive vzorce DNA se lahko hrani v tekočem dušiku pri −196 °C. Takega shranjevanja se poslužujemo le pri izredno občutljivih vzorcih (npr. arheološki vzorci).   V našem laboratoriju, DNA vzorce hranimo pri −20 °C več let. In zakaj DNA vzorce sploh hranimo? Vzorce DNA hranimo zato, da jih lahko ob morebitnih novih odkritjih genetskih testov, na željo stranke ponovno uporabimo.   Nove tehnologije na področju DNA omogočajo zelo hitro odkrivanje novih mutacij povezanih z različnimi genetskimi obolenji in telesnimi lastnostmi. Tako je v času pisanja tega članka pri psih znanih že okrog 300 mutacij, se pa število le teh hitro povečuje. Uspešno odkriti mutaciji sledi razvoj genetskega testa in ponudba tega testa na tržišču.   V kolikor ste v preteklosti v naš laboratorij že poslali vzorec, je ta v večini primerov shranjen. V primeru, da želite za isto žival naročiti dodaten genetski test novega vzorca ni potrebno pošiljati saj je iz obstoječega vzorca mogoče izvesti še veliko število različnih genetskih testov. Tako se boste izognili stresu ponovnega odvzema vzorca, pošiljanju ter dvomu ali ste vzorec pravilno odvzeli.
Preberi več
+ Poglej vse
Blog
Kaj se dogaja z vzorcem moje živali v genetskem laboratoriju? 3. del
02.02.2021
Interpretacija in uporaba rezultatov genetskih testov   Pravilna interpretacija rezultatov je eden najpomembnejših korakov pri uporabi genetskega testa v vzreji psov. Kot smo v dosedanjih prispevkih že pisali je pri izvajanju genetskih testov pomembnih več korakov: odvzem vzorca, izolacija DNA, izvedba testa in interpretacija rezultatov. S pomočjo pravilne interpretacije rezultatov genetskega testa lahko veliko doprinesemo k pozitivnemu razvoju posamezne pasme in jo lahko celo izboljšamo.     Genetski testi so zelo močno orodje, ki ga uporabljamo pri selekciji psov. Njihova nepravilna raba oz. nerazumevanje lahko privede tudi do negativnih vplivov na posamezno pasmo. Z nepremišljenim izločanjem živali iz vzreje lahko zmanjšamo genetsko pestrost posamezne pasme, kar lahko vodi v različne zdravstvene težave. Da se težavam izognemo je pri uporabi genetskih testov potrebno poznati nekaj njihovih lastnosti in zakonitosti.   Z genetskimi testi analiziramo specifične spremembe na DNA imenovane mutacije. Zelo pomembno je, da vemo kaj testirana mutacija povzroča. Mutacije lahko povzročajo izgubo osnovne telesne funkcije (privede do nastanka genetskega obolenja), poveča tveganje za nastanek genetske bolezni, vpliva na telesni odziv pri aplikaciji specifičnih zdravil (farmakogenetika), vpliva na telesne lastnosti psa, barvo in kakovost kožuha. Genetski testi so v večini primerov specifični za posamezne pasme psov. Pri izbiri genetskega testa je zato potrebno biti pozoren na pasmo živali in lastnost, ki jo želimo testirati.   Za interpretacijo rezultatov je zelo pomembno, da poznamo način dedovanja testirane mutacije. To informacijo lahko najdete na naši spletni strani pri opisih posameznih genetskih testov in na izdanem izvidu. Več podrobnosti o načinih dedovanja si lahko preberete TUKAJ.   Še pred kratkim so bili na voljo genetski testi le za monogenske bolezni, v razvoj katerih je vpleten le en gen. Z razvojem tehnologije in dobrim poznavanjem pasjega genoma pa so se v novejšem času pojavili tudi testi za poligenske bolezni, torej bolezni, v razvoj katerih je vpletenih več različnih genov. Pri poligenskih boleznih je interpretacija rezultatov še posebej zahtevna, saj je potrebno s pomočjo študij določit povezanost različnih mutacij in ustrezno interpretacijo. Uporaba takšnih genetskih testov je lahko ob slabem poznavanju osnovnih zakonitosti genetike dokaj zahtevna.   Pri izbiri genetskega testa kot tudi pri interpretaciji rezultatov je dobro vedeti, pri katerih pasmah se testirana mutacija pojavlja, kakšna je njena pojavnost v populaciji in kakšna je njena penetranca. Samo pojavnost neke mutacije je včasih težko določiti, saj se lahko razlikuje po pasmah kot tudi med samimi populacijami psov. Penetranca nam pove delež živali s spremembo, ki razvijejo bolezen. Veliko monogenskih genetskih bolezni ima 100 % penetranco, kar pomeni da bo vsaka žival s to mutacijo razvila specifično genetsko bolezen. Obstajajo pa tudi mutacije, ki nimajo 100 % penetrance. Pri njih le nekatere živali razvijejo specifično genetsko bolezen. Vse navedene posebnosti genetskih testov je potrebno upoštevati pri vzrejnih odločitvah. Z osnovnim poznavanjem genetskih zakonitosti, pravilno uporabo genetskih testov in interpretacijo rezultatov bomo prenekateremu ljubljenčku izboljšali kakovost življenja, novim lastnikom pa pogosto olajšali izbiro psa, ki jim po barvi in lastnostih kožuha najbolj ustreza.
Preberi več