Skip to main content

Barve kožuhov pri psih

OSNOVE

Barve kožuha pri psih so se izoblikovale skozi proces naravne in umetne selekcije. V prvi fazi so se z naravno selekcijo izoblikovale zaščitne barve, ki so omogočale zlitje z okoljem in tako omogočale boljše preživetje. Ko je v selekcijo posegel človek, so se izoblikovale številne nove barvne različice, ki jih poznamo še danes. Pri večini pasem psov je po standardu dovoljen le ozek nabor barv kožuha, pri določenih pasmah pa imajo zaradi intenzivne selekcije vsi psi isti barvni vzorec. Določene barvne različice so bolj ali manj zaželene, nekatere pa se celo smatrajo kot neustrezne. Za določanje barve kožuha pri psih je trenutno na voljo testiranje za šest ključnih lokusov/genov. V razvoj določenih barvnih vzorcev so vključeni še nekateri drugi lokusi za katere testi niso na voljo. Pri testiranju barv kožuha se določijo genotipi posameznih lokusov za barvo, ki povedo kombinacijo podedovanih alelov - različic genov. Vsak pes ima na vsakem lokusu, vpletenem v barvo kožuha, dva alela oz. različici (vsak je podedovan od enega od staršev). Ko sta obe različici/alela enaka, je žival homozigot za testirano lastnost, v primeru, da sta različici/alela različna, pa je žival heterozigot. Pri heterozigotnih živalih se bo izrazila dominantna različica/alel gena. Za vzreditelje je zato poznavanje genetskega zapisa odgovornega za barvo dlake zelo pomembno, saj se na osnovi le tega lahko odločajo za izbor ustreznega paritvenega para in tako vzrejajo mladiče z željeno barvo.

 

Z diagnostičnimi DNA testi identificiramo specifične variante alelov šestih lokusov, ki določajo barvo kožuha. Namen je identificirati ali pes ima skrite barve (recesivna barva), ki jih ne izraža (niso vidne na kožuhu), ali jih nima, in na ta način omogočiti vzrejo potomcev s pričakovanimi oz. želenimi barvami kožuha.

 

Podrobnejše informacije o delovanju posameznih lokusov najdete v opisih testov.

 

  • Lokus E (črno spremeni v rumeno-rdečo)
  • Lokus EM (melanistična maska)
  • Lokus B (črno spremeni v rjavo)
  • Lokus K (omogoča ali preprečuje izražanje lokusa A)
  • Lokus A (aguti, vpliva na porazdelitev pigmentov)
  • Lokus D (redčenje, vpliva na intenziteto pigmenta)

 

MEHANIZMI PIGMENTACIJE KOŽUHA PRI PSIH

Pri psih, kot tudi večini drugih sesalcev, barvo dlake določata dva tipa pigmenta: to sta črn eumelanin in rumeno-rdeč feomelanin. Sintezo teh dveh različnih pigmentov ali preklop med njuno sintezo v melanocitih uravnava melanokortinski sistem v katerem igrata ključno vlogo protein aguti (ASIP) in Melanocortin 1 receptor (MC1R), v regulacijo pa je pri psih vključen še protein β-defensin 103 (CBD103).

 

Vsak od pigmentov (eumelanin, feomelanin) ima določeno barvo, ki jo lahko spreminjajo različni geni. Geni za barvo pri psih uravnavajo barvo/odtenek obeh barvil in njuno porazdelitev po telesu (do določene mere je lahko naključna). Celicam določajo kateri pigment naj proizvajajo (eumelanin/feomelanin) in jim včasih narekujejo naj pigmenta sploh ne proizvajajo (bela barva). Geni lahko celicam odgovornim za tvorbo melanina narekujejo tudi preklapljanje med produkcijo različnih pigmentov, kar ima za rezultat progasto dlako (aguti).

 

Shema delovanja posameznih lokusov na barvo kožuha.

 

 

Barve kozuhov slo