fbpx Pomembnejši alergeni okolja v Sloveniji | evg
Skip to main content

Pomembnejši alergeni okolja v Sloveniji

Alergene okolja lahko razdelimo na dve skupini: alergeni zaprtih prostorov in zunanje alergene.

 

Med alergene zaprtih prostorov uvrščamo hišne pršice, skladiščne pršice, bolšjo slino, alergene ščurkov in prhljaj. Ti alergeni so v okolju prisotni skozi vse leto, zato so navadno povezani s trajnimi oziroma neprekinjenimi kliničnimi znaki, njihov obseg pa lahko niha.

 

Med zunanje alergene prištevamo cvetni prah različnih trav, plevelov in dreves. V začetni fazi alergijskega obolenja ti alergeni povzročajo sezonska obolenja, ki so povezana s prisotnostjo cvetnega prahu v okolju, glede na sezono cvetenja (natančnejše podatke o obdobju cvetenja alergenih rastlin v Sloveniji najdete tukaj).

 

Insekti kot so komarji, mušice, razne muhe in obadi lahko pri nekaterih konjih povzročajo veliko težav. V večini primerov gre za preobčutljivostno reakcijo na njihovo slino, ki se v telo vnese ob ugrizu.

 

Mikroorganizmi kot so stafilokoki in Malassezia se zadržujejo na različnih delih telesa pri številnih psih. Če zaradi različnih obolenj, kot sta na primer preobčutljivost in endokrino obolenje, pride do porušenja epidermalne bariere, omenjena mikroorganizma posamično ali skupaj kolonizirata obolela področja kože. Nekatere obolele živali razvijejo preobčutljivostno reakcijo, ki predstavlja glavni dejavnik pri razvoju srbeža.

 

Izkušnje kažejo, da sta najpogostejša vzroka alergij pri živalih cvetni prah in pršice. 55% vseh testiranih bolnikov reagira pozitivno na pršice in cvetni prah trav, 45% na cvetni prah dreves in 40% na cvetni prah plevelov (Alergovet- neobjavljeni podatki).

 

Velikost delcev v zraku vpliva tako na čas v katerem se v okolju »poležejo«, kot tudi v katerem delu dihal se odlagajo po vdihovanju. Majhni delci v velikosti do 2 mikronov se zadržujejo v zraku do 6 ur in se po vdihovanju odlagajo v alveolih. Delci velikosti med dva in deset mikronov se lahko v zraku zadržujejo 15 minut in se po vdihovanju odlagajo v bronhe in bronhiole. V to skupino spadajo spore, prhljaj, dim in delci bencina. Delci v velikosti med deset in dvajset mikronov se zadržujejo v zraku štiri do petnajst minut. Pri vdihovanju se prefiltrirajo že v nosni votlini in ne dosežejo bronhov. V to skupino spadajo manjša zrna cvetnega prahu, iztrebki pršic in nekatere glivične spore. Delci večji od štirideset mikronov se v zraku zadržujejo le kratek čas in značilno ne vplivajo na razvoj alergijskih inhalacijskih obolenj.

 

Hišne pršice

Z izrazom hišne pršice poimenujemo veliko število pršic, ki se zadržujejo v prahu notranjih prostorov. Najpogostejši vrsti sta hišni kožojed (Dermatophagoides pteronyssinus) in moknati kožojed (Dermatophagoides farinae). Znotraj tega rodu pri serološkem testiranju prihaja do visoke stopnje navzkrižnih reakcij. Če opravimo serološki test na najpogostejše predstavnike rodu odkrijemo večino (>90%) bolnikov z alergijo na pripadnike rodu Dermatophagoides.

 

Pršice se hranijo z odmrlo kožo ljudi in živali. Najbolje uspevajo v toplih in vlažnih pogojih. V velikem številu jih najdemo v vzmetnicah, posteljnini, preprogah, oblazinjenem pohištvu… Alergene snovi pršic se nahajajo predvsem v njihovih iztrebkih ter živih in odmrlih telesih. Nekateri izmed alergenov pršic so proteolitični encimi, za katere predvidevajo, da s svojo proteolitično aktivnostjo porušijo epidermalno bariero in tako preidejo preko kože, kar direktno vpliva na njihovo alergeno delovanje (Arruda et al 2001).

 

Akaricidi zmanjšujejo število vitalnih pršic, vendar pa značilno ne zmanjšajo količine alergenov, ki jim je žival izpostavljena. Zmanjšanje količine alergenov dosežemo predvsem s sesanjem preprog, oblazinjenega pohištva, rednim pranjem ter menjavo blazin in posteljnine v ležiščih živali.

 

Ključnega pomena pri nadzoru populacije pršic je tudi vlaga v prostoru. Pršice se nehajo razmnoževati in začnejo odmirati, ko je vlaga v prostoru nižja od 60%.

 

Tako živali, ki so preobčutljive na pršice, kot tudi tiste, ki te preobčutljivosti nimajo, lahko pri serološkem testu kažejo pozitivno reakcijo, zato je potrebno rezultate interpretirati v kombinaciji s kliničnimi znaki.

 

Skladiščne pršice

Najpogostejše skladiščne pršice so močna pršica (Acarus siro), gniloživi sirojed (Tyrophagus putrescentiae) in mrhovinarska pršica (Lepidoglyphus destructor). Pri vse večjem številu psov zasledimo povečan nivo IgE protiteles proti skladiščnim pršicam in njihovim iztrebkom, ki se smatrajo za visoko alergene snovi. Pomen teh ugotovitev ni še povsem jasen, saj pršice rodu Tyrophagus kažejo navzkrižno reaktivnost s pršicami rodu Dermatophagoides, nekateri glavni alergeni pa so podobni pri T. putrescentiae in A. siro. Kljub temu obstaja vse več dokazov, ki podpira pomembno vlogo skladiščnih pršic in njihovih alergenov v razvoju atopičnih obolenj.

 

Skladiščne pršice najdemo v hrani na osnovi kosmičev, njihova prisotnost pa vodi v kvarjenje hrane. Populacija v kontaminirani hrani se hitro poveča v vlažnih in toplih pogojih.

 

Nadzor izpostavljenosti obsega predvsem izogibanje alergenom. Menjava prehrane na kuhano hrano/hrano iz pločevink je priporočljiva pri živalih za katere sumimo, da imajo preobčutljivostno reakcijo na skladiščne pršice. Če menjava prehrane ni mogoča/praktična, svetujemo stranki kupovanje manjših količin hrane, ki naj bo skladiščena v suhih in zatesnjenih posodah. Ko se posoda za shranjevanje hrane izprazni jo je pred ponovnim polnjenjem potrebno temeljito očistiti, zdrobljene ostanke hrane pa zavreči. Pomaga tudi če živali po hranjenju obrišemo ostanke hrane iz področja okrog ust.

 

Alergeni bolh

Bolšji alergični dermatitis je posledica preobčutljivostne reakcije na bolšjo slino in predstavlja najpogostejšo obliko alergijskega kožnega obolenja pri psih in mačkah.

 

Pri nadzoru bolšjega alergičnega dermatitisa moramo, preden izvedemo specifično alergensko testiranje, žival temeljito pregledati na prisotnost bolh in ji predpisati ustrezno terapijo za odpravo le teh. Testiranje na prisotnost protiteles proti bolšjim ekstraktom s testom Allervet® bo odkrilo živali, ki so izrazito alergične na bolšjo slino in za katere moramo uvesti dodatne ukrepe pri nadzoru obolenja.

 

Pogosto se pojavi sum, da je bolšji alergični dermatitis edini vzrok dermatoloških problemov bolnika, zato je test za bolhe na voljo tudi samostojno.

 

Plesni

Glivične spore so prisotne tako v zaprtih prostorih, kot tudi na prostem. Najdemo jih lahko v posteljnini, oblazinjenem pohištvu, oblačilih, na vlažnih stenah in tudi v zraku. Glivične spore so kot vzrok alergičnih obolenj podrobno opisane pri ljudeh. Njihova vloga pri alergijah psov in mačk ja manj jasna, vendar 8% bolnikov testiranih s serološkim testom Allervet® kaže povišane vrednosti IgE protiteles proti glivičnim alergenom (Allergovet- neobjavljeni razultati).

 

Cvetni prah

Cvetni prah plevelov, trav in dreves je med najpogostejšimi vzroki za razvoj preobčutljivostne reakcije tipa 1 pri ljudeh in živalih.

 

Prisotnost cvetnega prahu v okolju kaže sezonska in geografska nihanja in je tako odgovorna za razvoj kliničnih znakov v specifičnem obdobju leta.

 

Koledar cvetenja prikazuje časovno razporeditev specifičnih alergenov cvetnega prahu v okolju za Slovenijo.