fbpx | DNA testi za vaše ljubljenčke
Skip to main content

Potrebujete komplet za odvzem vzorca?

Naročite tukaj

Veterinarji

Strokovne razlage in podrobnosti glede alergijskih in endokrinoloških testov.

Ponudba za vas
small tile image

Lastniki živali

Nudimo vam:

  • Izvedbo genetskih testov po najvišjih laboratorijskih standardih.
  • Odzivno in strokovno podporo pri izbiri testov in interpretaciji rezultatov.

 

Testirajte ljubljenčka

DNK profil

Pogoji za pridobitev KZS članskih ugodnosti:

  • Dokazilo o članstvu v KZS
  • Naročilo oddano na potrjenem obrazcu
  • Vzorec krvi
Prenesi obrazec

Enostavno naročilo genetskih testov

Ugotavljanje dedne predispozicije za razvoj specifičnih bolezni, lastnosti in odzivov na terapijo.

first alt
Vzorec
Za izvedbo genetskega testa potrebujemo vzorec krvi ali bris ustne sluznice.
Analiza
Večina genetskih testov je zaključenih v treh do petih delovnih dneh.
Rezultati
O rezultatih vas obvestimo po e-pošti in izvide pošljemo po pošti.
Vpliv selekcije na genetsko zdravje pasemski psov
22.04.2021
Naravna selekcija izvaja selekcijski pritisk v smeri nastanka novih vrst in izkoreninjenja podedovanih lastnosti, ki živalim zmanjšujejo možnost za preživetje. Umetna selekcija, ki jo izvaja človek (npr. oblikovanje pasem psov), deluje na podedovane lastnosti in bolezni glede na rejske odločitve, ki niso vedno v skladu z načeli naravne selekcije (boljše preživetje). Pasemski psi so z genetskega stališča izolirane populacije znotraj vrste s specifičnimi lastnostmi razvitimi s pomočjo umetne selekcije. S stališča genetskih obolenj lahko umetna selekcija zmanjša, ohranja oziroma povečuje frekvenco bolezenskih genov. Večina pasem je nastala iz omejenega števila živali in posledično omejenega genetskega materiala. Efekt tvorbe geografsko ločenih podpopulacij znotraj pasme, preobsežna uporaba popularnih samcev in linijska vzreja še dodatno omejijo heterogenost genetskega materiala, kar vodi v povečano tveganje za razvoj genetskih bolezni.   Neželena genetska stanja oziroma bolezni so posledica napak v vzreji, ki so bile načrtne ali nenačrtne. Pretirana selekcija nekaterih telesnih lastnosti je pripeljala do stanj, ki povzročajo posameznim pasmam značilne zdravstvene težave (npr. brahiocefalični sindrom, pretirana količina kože…). Prenos bolezenskih genov je lahko vezan na selekcijo želenih lastnosti, v nekaterih primerih pa je lahko tudi naključen.     Primer genetske bolezni vezane na selekcijo specifične željene lastnosti predstavlja hiperurikozurija pri dalmatincih. Recesivna bolezenska mutacija je odgovorna za nenormalen metabolizem urina. Zaradi vezanega dedovanja te mutacije z željenim pikčastim vzorcem kožuha na kromosomu 3, je postala pri dalmatincih fiksirana (prisotna pri vseh psih). S projektom načrtnega parjenja z zdravim pointerjem in nadaljnjo načrtno vzrejo imamo danes že kar nekaj registriranih dalmatincev z značilnim pikčastim kožuhom in brez bolezenske mutacije (1).   V preteklosti so bili vzreditelji pri načrtovanju parjenja omejeni zgolj na lastnosti, ki so se pri živalih izrazile. Pri recesivnem načinu dedovanja se pojavlja problem izločanja prenašalcev, ki bolezenskih znakov ne razvijejo, vendar pa okvarjen genetski material prenesejo na svoje potomce. Tako se ob nepravilnem parjenju v vsaki generaciji lahko pojavljajo obolele živali. Problem predstavljajo tudi bolezni, katerih klinični znaki se razvijejo šele v visoki starosti, saj teh živali ne moremo pravočasno izločiti iz vzreje. Velik napredek na področju genetike v zadnjih letih je omogočil razvoj genetskih testov, ki so današnjemu vzreditelju v veliko pomoč pri rejskih odločitvah. Na osnovi rezultata genetskega testa za specifično genetsko bolezen, je mogoče načrtovati parjenje z namenom izkoreninjenja te bolezni česar se poslužuje vse več odgovornih vzrediteljev. Brez direktne selekcije proti nagnjenostim h genetskim boleznim ni pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja pasem.   Genetski test je izredno močno orodje, ki lahko ob pravilni uporabi veliko pripomore k pravilnim rejskim odločitvam. Za njegovo pravilno uporabo je potrebno upoštevati več dejavnikov: prisotnost specifične bolezni pri različnih pasmah, frekvenco pojavljanja, penetranco (delež živali s spremembo, ki razvijejo bolezen), način dedovanja in vrsto spremembe (izguba funkcije / povečanje tveganja). Zavedati se je potrebno, da nam genetski test da informacijo o specifičnem obolenju in ne o splošnem zdravstvenem stanju psa, zato je pri rejskih odločitvah rezultate genetskega testa potrebno postaviti v širši kontekst (splošno zdravstveno stanje psa, vedenjske lastnosti, funkcija psa).   Dejstvo je, da ima napredek na področju genetike in razvoj različnih genetskih testov velik vpliv na sodobno vzrejo psov. Če so se v preteklosti vzrejne strategije oblikovale na osnovi opazovanih lastnosti je danes mogoče s pomočjo genetskih testov načrtovati in predvidevati možne posledice parjenja in se neželenim lastnostim (genetskim boleznim) pri potomcih izogniti.   Genetska homogenost sama po sebi ni nujno škodljiva, saj je posledica oblikovanja vrst in pasem. Usodna je v primeru, ko pripelje do homozigotnih stanj na bolezenskih genih. Ustrezna selekcija, ki teži k izboljšanju zdravstvenega stanja, zagotavlja dolgoročen obstoj pasme. Odgovornost za zdrav in heterogen genetski material pasemskih psov je na strani vzrediteljev, ki so jim danes na voljo sodobna genetska orodja. Ta jim dajo številne informacije, ki olajšajo zasledovanje vzrejnih ciljev in vodijo v vzrejo zdravih in funkcionalnih pasemskih psov.   Reference: (1) Schaible, Robert H. (1981). "A Dalmatian Study: The Genetic Correction of Health Problems". The AKC Gazette.
Preberi več
Blog
Razvoj genetskih testov
26.03.2021
Odkrivanje novih mutacij in razvoj genetskih testov je eden prvih korakov pri obvladovanju dednih bolezni v populaciji psov. Genetski testi nam omogočajo, da se z načrtovanim parjenjem lahko izognemo dednim boleznim in jih skozi generacije z njihovo smiselno uporabo celo izkoreninimo.   Razvoj genetskega testa poteka v več fazah. Za razvoj genetskega testa je bistvenega pomena sodelovanje vzrediteljev psov z veterinarji in raziskovalci. Vzreditelji psov lahko namreč najbolje zasledujejo ali je neka težava, ki se pojavi v liniji psov, morebiti dedna. Največ do danes odkritih genetskih bolezni pri psih se deduje avtosomno recesivno, pri katerem morata biti za razvoj genetskega obolenja okvarjeni obe kopiji istega gena – okvarjena mora biti kopija, ki so jo psi prejeli od mame in kopija, ki so jo prejeli od očeta. Več o načinih dedovanja genetskih bolezni si lahko preberete TUKAJ.  Zelo pomembno je sodelovanje vzrediteljev z veterinarji, ki lahko natančno opišejo simptome in opažanja vzrediteljev, jih smiselno povežejo in objavijo v znanstvenih revijah. Tako se pogosto zgodi, da je pred pojavom genetskega testa objavljenih že več člankov s simptomi genetske bolezni. Poleg načina dedovanja in simptomov je zelo pomemben podatek tudi kdaj se pojavijo prvi znaki genetske bolezni. Torej ali gre za genetsko bolezen, ki se pojavi tekom razvoja zarodka, takoj po rojstvu, v prvem letu življenja ali pa je pozno nastopajoča bolezen.     Ko je iz člankov in opažanj vzrediteljev psov razvidno, da gre za genetsko bolezen pa se v raziskavo vključijo tudi raziskovalci. Ti skušajo, s pomočjo najnovejših genetskih tehnik, na celotnem genomu psa poiskati mutacijo, ki je odgovorna za genetsko bolezen. Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki imenovani mutageni. Pod mutacije si pogosto predstavljamo nekaj kar je škodljivo za osebek vendar temu ni tako. Mutacije so lahko tudi koristne saj nekaterim osebkom lahko dajo neko novo lastnost, ki mu izboljša kvaliteto življenja. Tako na primer mutacija za dolžino dlake nekaterim pasmam psov omogoča bolj kvalitetno življenje v mrzlih razmerah. Mutacije, ki so za osebek koristne, se v naravi pogosto ohranijo. Pri genetskih boleznih pa govorimo o mutacijah, ki so škodljive za posamezne osebke in se jih s pravilnim načinom parjenja skušamo izognit.   Samo odkrivanje mutacij je lahko precej zamudno, saj raziskava lahko poteka tudi več let. Mutacije se iščejo po celotnem genomu psa, ki je dolg okrog 2,5 milijard baz. Druga težava pri odkrivanju mutaciji je velikost mutacije saj se lahko spremeni le ena baza ali pa gre za daljšo spremembo, ki lahko zajame tudi cel gen ali več genov. Genetske bolezni so lahko monogenske, kjer je mutacija prisotna le na enem genu ali pa so več genske, kjer je v razvoj genetske bolezni vpletenih več genov. V času pisanja tega članka je znanih več kot 300 mutacij povezanih z genetskimi boleznimi in lastnostmi psov. Večina izmed genetskih obolenj je monogenskih saj je za razumevanje delovanja več genskih genetskih bolezni potrebno precej več študij in poznavanja delovanja posameznih genov.   Ko je nova mutacija za določeno genetsko bolezen znana in dobro opisana sledi objava članka v znanstvenih revijah. Objavi članka pa sledi razvoj genetskega testa, ki bo dostopen širši populaciji.
Preberi več