Rogovi so parni izrastki na glavi goveda. Primarno so rogovi imeli vlogo pri tekmovanju med samci za samice, služili so za zaščito pred plenilci in kot pomoč pri tekmovanju za hrano. Govedo z rogovi predstavlja tveganje za drugo govedo in skrbnike. Govedo z rogovi lahko poškoduje drugo govedo ali skrbnika, kar lahko povzroči rane in okužbe. Poleg tega potrebuje več prostora pri koritu za krmo in na tovornjakih za prevoz živine. Da bi se izognili težavam povezanimi z rogovi, se teletom odstranijo rogovi z vročim železom, žlico ali cevjo za odstranjevanje rogov ali pa z jedko pasto, da se prepreči vraščanje rogov. Postopki odstranjevanja rogov povzročajo živalim bolečino in stisko, poleg tega obstaja možnost, da se mesto rane okuži in ogrozi rast živali. Vzreja brezrožnega goveda z genetsko selekcijo je neinvazivna metoda, ki omogoča nadomestitev običajne prakse odstranjevanja rogov. Brezrožno govedo je zaželeno zaradi praktičnih in ekonomskih razlogov, kot je zmanjšano tveganje za poškodbe drugega goveda in ljudi ter zaradi lažje in bolj varne vzreje.

Dodatna opomba: Nekatera goveda imajo rogom podobne tvorbe imenovane navidezni oziroma slepi rogovi (ang. scurs). Navidezni rogovi se občasno pojavljajo v najrazličnejših velikostih in oblikah kot nepričakovan fenotip pri vzreji goveda. Rastejo počasneje kot običajni rogovi. Spol in brezrožnost vplivata na prisotnost navideznih rogov. Biki imajo navidezne rogove veliko pogosteje kot krave. Navidezni rogovi se pojavlja samo pri heterozigotnih živalih, ki imajo en gen za brezrožnost in en gen za rogove. Navidezni rogovi niso prisotni pri homozigotnih živalih; torej če ima žival dva gena za rogove bo imela rogove oz. če ima dva gena za brezrožnost bo brez rogov. Genskega testa za navidezne rogove še ni.