Drugi korak: genetski test
Genetski test je analiza DNA zapisa živali s katero ugotavljamo spremembe, ki povzročajo ali povečajo verjetnost za razvoj specifičnih bolezni, odzivov na terapijo, telesne lastnosti in identiteto živali. DNA je genetski zapis ali koda, v kateri so zapisana navodila za delovanje organizma. Ko v laboratorij prispe biološki vzorec vaše živali (najpogosteje kri ali bris), je iz njega najprej potrebno izolirati molekulo DNA. Več o samem postopku izolacije DNA smo že pisali (prispevek na voljo tukaj), v tem prispevku pa bomo opisali postopek samega genetskega testa.
Za izvedbo različnih genetskih testov uporabljamo različne laboratorijske tehnike in visoko zmogljivo opremo. Da bi lahko spremembe na DNA analizirali je potrebno regije, ki nas zanimajo namnožiti do meje zaznave. Osnovna metoda za pomnoževanje DNA in izvedbo genetskega testa je metoda PCR – verižna reakcija s polimerazo (angl. polimerase chain reaction). Z metodo PCR pomnožimo omejene odseke na DNA in omogočimo odkrivanje ali merjenje sprememb v genih ali regijah. Kot osnova (matrica) za pomnoževanje nam služi vzorec DNA vaše živali.
Analiza namnoženega dela DNA lahko poteka z različnimi laboratorijskimi tehnikami, ki so izbrane glede na vrsto preiskovane spremembe na DNA. Najpogosteje se uporabljajo metode DNA sekveniranje (določanje nukleotidnega zaporedja DNA), genotipizacija s pomočjo PCR v realnem času in analiza DNA z gelsko elektroforezo. Pri vseh tehnikah namnožene odseke DNA obarvamo z različnimi barvili in s tem omogočimo zaznavo sprememb na aparaturah.
V našem laboratoriju uporabljamo referenčne metode s katerimi pregledujemo ali testiramo po en gen. V večini primerov se pri genetskem testu analizira eno spremembo, ki je bila povezana z določeno genetsko boleznijo oziroma lastnostjo. Pri nekaterih boleznih ali dednih lastnostih je lahko vpletenih več sprememb na istem genu ali sprememb v več genih. V tem primeru je za končni rezultat genetskega testa potrebno izvesti več posameznih testov s katerimi analiziramo vse spremembe na DNA, ki so bile povezane s preiskovano genetsko boleznijo ali lastnostjo. Primer genetskega testa, ki je sestavljen iz več posameznih testov je test za rjavo barvo kožuha, ki vključuje 3 oziroma pri nekaterih pasmah celo 4 posamezne teste.
Pri izvajanju genetskih testov se rutinsko izvaja kontrola kvalitete s katero se nadzira izvajanje posameznih korakov genetskega testa. Pri kontroli izvedbe genetskih testov se uporabljajo ustrezni kontrolni vzorci in negativne kontrole. S primerno kontrolo se zagotavlja, da so rezultati analiz pravilni. Poleg vsakodnevne kontrole kvalitete izvedbe genetskih testov se organizirajo tudi mednarodne medlaboratorijske kontrole, ki laboratorijem omogočajo, da svoje rezultate primerjajo z rezultati drugih laboratorijev, ter za svoje sodelovanje pridobijo ustrezen certifikat (npr. ISAG). Ustrezen sistem vodenja kakovosti lahko laboratoriji izkazujejo tudi s certifikatom ISO, ki ga pridobijo na osnovi vsakoletnega pregleda ustreznega certifikacijskega organa.