fbpx Barva dlake ''merle'' | DNA testi za vaše ljubljenčke
Skip to main content

Barva dlake ''merle''

07.06.2021

Se sprašujete ali je vaš pes prenašalec ‘’merle’’ barve kožuha, zakaj barva ‘’merle’’ kljub prisotnemu genetskemu zapisu ni vidna ter zakaj je pomembna previdnost pri parjenju psov z mutacijo za ‘’merle’’? Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja v zvezi z dedovanjem ''merle'' barve najdete v nadaljevanju.

 

Za barvo ‘’merle’’ je značilen marmoriran vzorec kožuha, z nepravilno oblikovanimi depigmentiranimi področji kožuha, ki se izmenjujejo z normalno obarvanimi področji. Ta barva kožuha se pojavlja pri številnih pasmah psov, za kar je odgovoren kratek del DNA, ki se je vstavil v gen vpleten v pigmentacijo kožuha in posledično vpliva na razvoj te barve kožuha. Poleg na barvo kožuha lahko mutacija vpliva tudi na barvo oči, smrčka, blazinic in kože. Temen očesni pigment se razbarva, zato imajo taki psi oči modre barve. Zaradi naključnega razbarvanja pigmenta sta lahko modri obe očesi, eno ali nobeno, lahko pa sta tudi delno modre barve. Obarvanje smrčka in blazinic je lahko črno ali lisasto roza.

 

merke

 

Merle barva kožuha se deduje avtosomno dominantno, kar pomeni, da je za izražanje barve dovolj že en alel povezan z barvo ''merle''. Ugotovljeno je bilo, da pri psih, ki podedujejo dve kopiji alela za ‘’merle’’ barvo, obstaja večje tveganje za težave s sluhom in vidom. Mutacija je torej pomembna tudi iz vidika zdravstvenih težav. Predvidevajo, da kombinacija dovolj dolgih ‘’merle’’ alelov povzroči smrt pigmentnih celic v koži, mrežnici in notranjem ušesu, kar ima za posledico pretežno belo barvo kožuha in težave s sluhom in vidom.

 

Mehanizem nastanka barve merle

V posebnem organelu (eumelanosom) pigmentnih celic kože nastaja in se shranjuje temen pigment (eumelanin). Za ustrezno delovanje pigmentnih celic in črno obarvanje je pomembna skeletna struktura v teh organelih, za katero je odgovoren gen, ki so ga povezali z ‘’merle’’ barvo kožuha. Psi s spremembo tega gena imajo spremenjeno strukturo skeleta v organelih pigmentnih celic, kar moti tvorbo črnega pigmenta in posledično zmanjšano pigmentacijo na dlaki. Skelet organelov pigmentnih celic ni potreben za tvorbo svetlega rumeno-rdečega pigmenta (feomelanina), zato se ''merle'' barva izraža le pri psih s temno barvo kožuha (črna, čokoladna, modra in ''isabela''). Psi, ki imajo le svetel pigment, ''merle'' obarvanja ne kažejo, zato jih imenujemo skriti ''merle''. Ti psi lahko ‘’merle’’ barvo kožuha prenesejo na svoje potomce. Merle barva kožuha je težko vidna tudi pri psih barve ''sable'' saj se pri njih temen pigment nahaja le na konicah dlake.

 

Posebnosti dedovanja

Posebnost mutacije odgovorne za ‘’merle’’ je, da imajo lahko psi potomce z različnimi dolžinami alelov. Vsak pes ima po dva alela za podedovano lastnost – en alel od matere in en alel od očeta. Pri ''merle'' barvi kožuha pa ima lahko pes več kot dva alela. Aleli se med seboj razlikujejo po dolžini, take pse pa imenujemo mozaiki. Za njih je značilno, da v različnih celicah njihovega telesa najdemo več variant alelov različnih dolžin. Do pojava mozaičnosti prihaja, ker je gen odgovoren za ''merle'' zelo dovzeten za mutacije. Mozaičnost je lahko prisotna v majhnem deležu celic, ki niso prisotne v analiziranem vzorcu, zaradi česar jo je težko vedno zanesljivo zaznati z genetskim testom. Dedovanja dodatnega alela in njegovega vpliva na izgled (fenotip) ni mogoče napovedati, saj je razporeditev mozaičnih celic po telesu različna in v testiranem vzorcu niso zajete vse celice.

 

Zaradi kompleksnosti mutacije odgovorne za ''merle'' barvo kožuha je tudi genetski test za določanje te barve zelo kompleksen. Več podrobnosti o ‘’merle’’ barvi kožuha in genetskem testu si lahko preberete na naši spletni strani v opisu testa Lokus M (merle).