Bolezen kljuna in peres pri papigah (ang. psittacine beak and feather disease- PBFD) je kužna virusna bolezen, ki prizadene ptice iz družine Psittacidae (papige). Bolezen vpliva na razvoj peres, kljuna in imunskega sistema v mnogih primerih pa je tudi smrtna. Bolezen povzroča majhen virus- Circovirus, ki okuži in ubije celice peres in kljuna. Virus prav tako oslabi imunski sistem, zato lahko papige poginejo zaradi sekundarnih okužb z bakterijami, virusi, glivami ali praživalmi. Bolezen lahko prizadene vse vrste papig. Kljub temu pa se pogosteje pojavlja pri kakadujih, arah, sivih žakojih, aleksandrih, eklektusih, skobčevkah in agapornisih. Okužba s Circovirus-om je velikokrat tudi smrtna. Akutna bolezen prizadene predvsem mlade papige (do približno 2 let), je hitro napredujoča in je pogosto smrtna. Bolezen še posebej hitro napreduje pri ročno vzgojenih papigah. Kronična oblika bolezni se lahko kaže le z lažjimi simptomi, katerih velikokrat sploh ne opazimo. V takih primerih lahko preteče več let preden papiga pogine. V tem času se lahko bolezen razširi na druge papige in potomce obolele živali. Zato je zelo pomembno, da bolezen odkrijemo preden se ta razširi po celotni jati oz. preden se virus razširi na potomce. Kot kažejo nekatere raziskave je virus že tako razširjen, da je z njim okuženih več kot 5% papig, v nekaterih jatah pa tudi vse papige.
Simptomi
- Izguba velike količine peres, ki se ne obnovijo
- Odpadanje normalno razvitih peres (lahko vpliva na letenje in ravnotežje)
- Rast nenormalno razvitih peres
- Nova peresa rastejo v nenavadnih smereh
- Izguba puha
- Papige so gole po delih telesa ali celo po celem telesu
- Kljun se lahko nenadno poveča in dobi nenormalno obliko
- Vidne so razjede po kljunu
Kateri simptomi in v kakšnem obsegu se bodo izrazili je odvisno od stadija in statusa bolezni. V kasnejšem stadiju bolezni se lahko pojavijo tudi simptomi kot so izguba apetita, driska, bruhanje, izguba telesne teže in depresija. Smrt papige lahko nastopi že po enem mesecu lahko pa se bolezen obdrži tudi več let.
Diagnoza
Obstaja več vrst testov, ki učinkovito dokazujejo to bolezen. Najpogosteje uporabljena metoda je verižna reakcija s polimerazo (PCR). Z njo lahko učinkovito določimo bolezen iz vzorca krvi, iztrebkov ali peres. PCR metoda temelji na pomnoževanju in dokazovanju prisotnosti virusne DNA v vzorcu. Metoda je do papige in lastnika zelo prijazna. Pri diagnozi te bolezni se uporablja tudi biopsija kože in peres. Bolezen pa je mogoče dokazati pri pregledu patohistoloških rezin tkiva pod mikroskopom. V kolikor je test pozitiven, je potrebno opraviti test na vseh papigah, ki so bile v stiku z obolelo papigo. Obolelo papigo je potrebno takoj premestiti v karanteno. Po 2 mesecih priporočamo ponovno testiranje obolelih papig.
Zdravljenje
Do sedaj še ni bilo razvito nobeno zdravilo ali cepivo proti temu virusu, zato je ključno pravočasno odkrivanje bolezni. Le tako smo lahko dovolj pozorni, da bolezni ne širimo in da pri bolni ptici hitro opazimo sekundarne okužbe, ki so lahko zanj usodne.
Prenos bolezni in preventiva
Virus se lahko prenaša le iz papige na papigo in ne na druge živali oz. človeka. Najpogosteje se prenaša z direktnim stikom dveh papig, preko vdihovanja aerosola, preko peresnega praha, iztrebkov in hrane. Virus se lahko prenese tudi preko okuženih posod za hrano in vodo, gnezdilnic, gnezdilnega materiala, palic za sedenje, opreme kletke oz. voljere… Velikokrat se zgodi, da se virus prenese iz okužene matere ali očeta, ki ne kažeta simptomov bolezni, na potomce v gnezdu. Virus ostane aktiven še nekaj mesecev po tem, ko smo iz prostora odstranili bolno papigo. Zato je potrebno prostore v katerih je papiga bivala ustrezno očistit in razkužiti. Na tržišču obstaja nekaj razkužil, ki ubijejo ta virus.
Pomembno je, da takoj, ko posumimo na bolezen, papigo izoliramo in s tem preprečimo morebitno nadaljnjo širjenje virusa. Papigo testiramo na prisotnost virusa in ob pozitivnem testu testiramo še preostale papige, ki so bile v stiku z okuženo papigo. Le tako lahko učinkovito odpravimo bolezen iz jate. V izogib širjenju bolezni lahko preventivno pregledamo nekaj vzorcev papig iz jate, saj le tako lahko najhitreje in najučinkoviteje omejimo razvoj in širjenje te bolezni.
