Dokazovanje fruktozamina pri psih in mačkah je uporabno pri kontroli dolgoročne glikemične terapije. Gre za meritev plazemskih proteinov na katerih je potekla ne-encimatska glikozilacija in so zato povezani s srednjo koncentracijo glukoze v krvi v preteklih 1 do 3 tedne.

Pomembno je, da se pri nadzoru diabetikov ne uporablja normalnih referenčnih vrednosti za fruktozamin, saj je pri njih koncentracija fruktozamina veliko nižja. Koncentracije znotraj referenčnih vrednosti pri diabetikih navadno kažejo, da najverjetneje pacient doživlja izrazita obdobja hipoglikemije.

Hemolizirani vzorci niso primerni za test fruktozamina, ker dajo lažno povišane rezultate.

Mačke: koncentracije fruktozamina večje od 550 µmol/L so povezane s slabim nadzorom diabetesa.

Psi: koncentracije fruktozamina večje od 450 µmol/L so povezane s slabim nadzorom diabetesa