Razlaga rezultatov

Rezultati testiranja so lahko negativni, mejni, pozitivni ali močno pozitivni na vse testirane alergene. Pri negativnih rezultatih so alergijske bolezni malo verjetne, toda ne popolnoma izključene (v testne palete smo skušali vključiti vse pomembne alergene v Sloveniji).

Možnost zdravljenja

V primeru pozitivnih rezultatov serološkega testa možnosti zdravljenja vključujejo:

Izogibanje alergenom

Izogibanje alergenom je potrebno vedno upoštevati kot možen način terapije, zlasti v primerih, ko je to enostavno. Z izogibanjem alergenom lahko dosežemo vsaj ublažitev, v veliko primerih pa tudi bistveno izboljšanje kliničnih znakov. Na primer, konj alergičen na Culicoides naj bo v hlevu ob zori / mraku, ko so mušice najbolj aktivne. Na vrata hleva se namestijo lepilni trakovi za mrčes, uporabljajo naj se proti mrčesne odeje, repelenti in stropni ventilatorji, ki zmanjšujejo stopnjo vlage.

Pri bolnikih s pozitivnimi rezultati seroloških testov, ki kažejo preobčutljivost na cvetni prah, se je potrebno stiku z rastlinami, za katere je bila ugotovljena prisotnost IgE protiteles, izogibati.

V mnogih primerih, zaradi različnih alergenov, na katere je žival preobčutljiva, izogibanje alergenom praktično ni mogoče. Tudi, ko je izogibanje alergenom mogoče, kot na primer pri preobčutljivosti na pršice, je rešitev (bivanje živali izven hiše, stanovanja) običajno nesprejemljiva za lastnika.

Ne glede na izbiro terapije, ta ne bo učinkovala, če se ne izvaja natančno in dosledno.

Imunoterapija (Hiposenzibilacija)

Pojem imunoterapije ni nov, saj se empirično razviti protokoli izvajajo že vrsto let. Kot neposreden rezultat široke in uspešne uporabe imunoterapije na področju človeških alergij, velja priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da je to najbolj primerna terapija za zdravljenje človeških alergij.

Alergenom prilagojena imunoterapija (hiposezibilizacija) je terapija izbora za zdravljenje preobčutljivosti tipa 1, ki je posledica zvišanega nivoja IgE protiteles. Namen imunoterapije je aplikacija naraščajočih odmerkov alergena, na katerega je žival preobčutljiva, do stopnje, ko imunski sistem živali postane neodziven na prisotnost tega alergena. Natančen način delovanja še ni pojasnjen. Nedavne raziskave na področju človeških alergij kažejo, da uspešna imunoterapija proizvede "premik" v populaciji T celic pomagalk, ki prevladujejo pri preobčutljivosti tipa 1 (preobčutljivostne reakcije tipa 1 sprožijo T celice pomagalke, ki "vklopijo" delovanje celic B in nadzorujejo proizvodnje IgE protiteles).

Uspešna imunoterapija ublaži odgovor imunskega sistema živali in zmanjša verjetnost pojava preobčutljivostne reakcije tipa 1. Vse druge vrste zdravljenja so zgolj simptomatske in se zanašajo na blaženje kliničnih znakov preobčutljivosti.

Imunoterapija zahteva predanost in ne bo delovala pri vseh živalih, kljub temu, da so nedavne študije pokazale pozitivno reakcijo na imunoterapijo pri 81% živali z atopijskim dermatitisom (Gonzalez, Yuste et al 2003, Gonzalez et al 2004).

Stopnja odziva na zdravljenje je med obolelimi živalmi različna. Preden imunoterapijo lahko štejemo za neuspeh, je potrebno zdravljenje izvajati najmanj eno leto. V primeru, da ni znatnega izboljšanja po tem času, nadaljevanje zdravljenja najverjetneje ni upravičeno.

V primerih, ko je imunotratpija uspešna, je potrebno zdravljenje nadaljevati vsaj tri leta.

Vedno moramo biti pozorni na možnosti pojava neželenih učinkov na zdravilo.

Imunoterapija je na voljo za vse vrste alergenov vključene v testne palete okoljskih alergenov. Izjema so le alergeni bolh, sena in mlevskega prahu. Pri konjih je imunoterapija na voljo tudi za preobčutljivost na pike Culicoidov.

Alergeni so enaki tistim, ki se uporabljajo pri seroloških testih. Na splošno je treba upoštevati, da manj alergenov kot je vključenih v cepivo, večje so možnosti za uspeh.

V začetni fazi imunoterapije je pogosto potrebno uvesti dodatno terapijo, kot so antihistaminiki, kortikosteroidi ali topikalna terapija za zmanjšanje srbeža. V primeru pojava akutnih kliničnih znakov lahko uvedemo kratkotrajno uporabo protivnetnih doz (ne imunosupresivnih) kortikosteroidov. S to terapijo lahko bistveno vplivamo na počutje živali, malo verjetno pa je, da bomo vplivali na delovanje imunoterapije. Alergijskih bolezni ni mogoče ozdraviti z imunoterapijo v kratkem času. Nagnjenost, da žival razvije IgE protitelesa je genetsko pogojena in zato je tudi v primerih, ko je imunoterapija uspešna, pogosto potrebno večletno vzdrževalno zdravljenje.

Atopične živali lahko skozi čas postanejo preobčutljive na večje število alergenov in v nekaterih primerih je potrebno ponoviti diagnostične postopke ter ustrezno prilagoditi alergene, ki se uporabljajo za izvajanje imunoterapije.

Imunoterapija se najpogosteje uporablja kot orodje za nadzor atopije pri psih. Na osnovi nedavnih raziskav, ki so pokazale 85% zmerno do odlično blaženjem srbeža ter drugih simptomov, kot je astma, pa imunoterapija dobiva vse večji pomen tudi pri mačkah (Gonzalez, Yuste et al 2003).

Poskusi z imunoterapijo pri konjih, ki trpijo zaradi kronične obstruktivne bolezni pljuč, so videti obetavni, študije pa so še v teku (Alergovet- neobjavljeni podatki).