Psi

Alergijska obolenja pri psih se kažejo kot obolenja kože ali obolenja gastrointestinalnega sistema. Pri nekaterih pacientih se simptomi kažejo tako na koži kot tudi v gastrointestinalnem traktu.

Simptomi izraženi na koži

• Atopija
• Boljši alergični dermatitis
• Kontaktni dermatitis/srbež

Gastrointestinalni simptomi

Neželene reakcije na hrano so lahko posledica alergije na hrano ali netolerance. Klinični znaki obsegajo:

•        Neješčnost
•        Izgubo telesne teže
•        Napenjanje
•        Bruhanje
•        Drisko
•        Povečan borborigmus

Kako opredelimo atopijo pri psih?

Atopija je podedovana predispozicija za razvoj IgE protiteles proti alergenom v okolju. Genetika in dedovanje atopij sta zapletena. Za več pasem psov velja, da imajo večje tveganje za razvoj atopij. Med te pasme sodijo terierji, nemški ovčarji, bokserji, labradorci in zlati prinašalci.

Domnevajo, da so živali izpostavljene alergenom predvsem preko kože in dihal. Obstajajo dokazi za oba načina, izpostavitev preko kože pa naj bi bila pogostejša, čeprav soglasja na tem področju še ni.

Najbolj značilen znak atopije pri psu je srbež. Ocene kažejo, da je v pasji populaciji 10-15 % živali atopičnih. Klinični znaki se redko izoblikujejo pri psih mlajših od šest mesecev, izjema so le psi pasme Shar-pei. Večina psov razvije klinične znake v starosti od 6 mesecev do treh let. Zgornje starostne meje za razvoj kliničnih znakov ni, vendar je razvoj alergij v poznejšem obdobju izredno redek. Klinični znaki pri psu se značilno kažejo z drgnjenjem obraznega dela glave, srbežem v področju pazduh in lizanjem tac, vendar lahko spremembe najdemo kjerkoli na telesu. Srbež je lahko v začetku izražen sezonsko, odvisno od vzročnega alergena, vendar lahko postane trajen, saj se lahko več alergenov vključuje v preobčutljivostno reakcijo. Sekundarna stafilokokna piodermija in preraščanje Malasezie sta pogosti komplikaciji. Generaliziran srbež lahko spremlja vnetje zunanjega sluhovoda, ki lahko predstavlja tudi glavni in edini znak alergijskega obolenja.

 Mačke

Atopični dermatitis predstavlja vse pogostejši problem pri mačkah. Patogeneza obolenja je nejasna; mehanizmi bi lahko bili podobni kot pri psih vendar »mački niso le majhni psi…«. Prenos razlage mehanizmov nastanka obolenja iz ene vrste na drugo se v znanosti pogosto izkaže za kratkovidno. Ali gre pri mačkah za genetsko predispozicijo je še nejasno.

Koža pri mačkah, kot odgovor na veliko različnih inzultov, kaže le omejeno število kliničnih znakov. Alergijsko obolenje se lahko kaže tudi kot zrnati dermatitis, pretirano lizanja/nega kožuha, alopecija ali eozinofilni granulomski kompleks.

Pomembno si je zapomniti, da ti klinični znaki niso patognomonični za alergijska obolenja. Upoštevati moramo tudi druge vzroke pretiranega lizanja. Možne so psihogene/vedenjske motnje, to obnašanje pa je lahko tudi idiopatsko.

Obolenje dihal:

Astma pri mačkah je kronično respiratorno obolenje, ki prizadene manjše dihalne poti. Etiologija ni povsem razjasnjena vendar so študije v zadnjem času pokazale, da imajo mačke z astmo visok nivo IgE protiteles značilnih za alergijska obolenja. Omenjene ugotovitve podpirajo teorijo o alergijski osnovi nastanka bolezni (Halliwell 1993; Caro, Rodriguez, Gonzalez 2002).

Obolenje gastrointestinalnega sistema:

Obolenje gastrointestinalnega sistema (eozinofilni enteritis, vnetno obolenje črevesja) lahko pripišemo neželenim reakcijam na hrano. Klinični znaki obsegajo neješčnost, izguba telesne teže, kronično bruhanje, driska, povečana frekvenca blatenja.

Konji

Alergijske dermatoze se vse pogosteje odkrivajo tudi pri konjih. Klinični znaki vključujejo srbež (pogosto v področju grive, vihra ali repa), papularne izpuščaje, izgubo dlake, urtikarijo in edem facialnega/periorbitalnega dela glave.

Diagnoza pogosto ni mogoča samo na osnovi kliničnih znakov zaradi različnih etioloških dejavnikov:

• Atopija
• Preobčutljivost na ugrize insektov vključno s Culicoides
• Urtikarija

Neželene kožne reakcije na hrano

Atopija je podedovana predispozicija za razvoj IgE protiteles proti alergenom iz okolja. Znani sta tako kožna kot dihalna oblika.

Dermatološki znaki pogosto vključujejo srbež in urtikarijo. Spremembe se lahko razvijejo kjerkoli na telesu, bolj pogosto pa se pojavljajo na področju glave, grive in repa.

Preobčutljivost na pike insektov (krvosese mušice (Culcoides), muhe, črne muhe (Simulidae), mladoletnice (Trichoptera), komarje, obade (Tabanus)) je alergijska reakcija na njihovo slino. Značilni znaki so srbež s papularnimi izpuščaji (najpogosteje v dorzalnem področju) in urtikarija, histološko pa kolagenolitični granulomi.

Značilne spremembe so izpuščaji z luknjičastim edemom in angioedemom. Te spremembe imajo imunološko patogenezo, vzroki urtikarije pa so lahko tudi neimunološki in povezani s kemičnimi, psihičnimi in hormonskimi vzroki.

Neželene kožne reakcije na hrano so pri konjih redko opisane. Pogosto prepričanje v zvezi s hrano, ki vsebuje veliko količino beljakovin je, da povzroča papularne izpuščaje imenovane tudi »proteinski izpuščaji«. Kljub temu, da tega pojava ne moremo razložiti z našim poznavanjem preobčutljivostnih reakcij, je mogoče, da način prehrane in stopnja aktivnosti spremenita imunski odgovor in povzročita razvoj kliničnih znakov pri drugače saubkliničnem atopičnem obolenju. Kot pri številnih drugih obolenjih tudi tukaj igra stres pomembno vlogo.

Pri konjih za katere sumimo, da imajo alergijo na hrano, lahko kasneje diagnosticiramo atopijo (Littlewood 2001).

Obolenje dihal

Ponavljajočo obstrukcijo dihalnih poti oziroma kronično obstruktivno obolenje pljuč (naduha) povezujejo z razvojem specifičnih IgE protiteles proti vdihanim alergenom iz okolja vključno z mlevskim prahom, pršicami, plesnimi in cvetnim prahom.

V študiji (Monreal et al 2006) so vzorce serumov 23 konjev s potrjeno ponavljajočo obstrukcijo dihalnih poti, 11 konjev z ne-alergičnim obolenjem dihalnih poti in 23 kontrolnih konjev testirali z alergijskim testom za konje. Rezultati alergijskih testov so pokazali odlično občutljivost (95.7%) in negativno napovedno vrednost (96%), z zadovoljivo specifičnostjo (72.7%) in pozitivno napovedno vrednostjo (71.0%). Glavni alergeni, ki jih je test zaznal so mlevski prah, pršice, trave in plesni.

Če povzamemo rezultate študije lahko zaključimo, da je določanje serumskih IgE protiteles zelo uporabno orodje za diagnozo dihalnih obolenj, saj ima večina konj s ponavljajočo obstrukcijo dihalnih poti visok nivo IgE protiteles proti specifičnim alergenom. Konji, ki bolehajo za dihalnimi obolenji, katerih vzrok je drugje, ne razvijejo visokega nivoja teh protiteles.

Izsledki te študije podpirajo dokaze o alergijski osnovi nastanka ponavljajoče obstrukcije dihalnih poti in kažejo na veliko zanesljivost alergijskega testa pri izločanju tega obolenja kot vzroka obolenja dihal (Monreal, Segura et al 2005).

V nadaljnjih študijah se določajo koncentracije IgE protiteles proti specifičnim alergenom v bronhoalveolarnih izpirkih konj z obolenjem dihal. Pozitivni izsledki skupaj z značilnimi citološkimi spremembami bi dali nadaljnjo podporo pri diagnozi ponavljajoče obstrukcije dihalnih poti.

Vzrok stresanja glave pri konju še ni popolno pojasnjen, vendar se sumi, da je pri nekaterih konjih vključena tudi alergijska komponenta.